MePZ Ignacij Hladnik je 7. junija 2014, v cerkvi
Marijinega oznanjenja v Tržiču, v sodelovanju s komornim orkestrom, solistko in
pod taktirko Tomaža Megliča, prvič v Sloveniji izvedel delo angleškega
skladatelja Karla Jenkinsa, STABAT MATER ter tako slovesno obeležil 35 let
svojega delovanja.
V zavidljivih 35 letih se je nabralo veliko
dogodkov in koncertov, ki se jih radi spominjamo ter smo nanje ponosni in izvedba
koncerta STABAT MATER ima med vsemi temi zagotovo posebno mesto.
Stabat Mater je rimskokatoliška pesnitev iz 13. stoletja,
sam naslov pa okrajšava prvega verza - Stabat Mater dolorosa (Mati žalostna je
stala). Besedilo je eno najmočnejših in neposrednih izmed znanih srednjeveških
pesmi, ki govori o trpljenju Jezusove matere Marije med njegovim križanjem.
Pevci smo že od prve vaje dalje s posebnim občutkom doživljali zgodbo Matere
žalostne, ki jo je Karl Jenkins mojstrsko uglasbil in spravil na papir.
MePZ Ignacij Hladnik in odlična solistka Polona
Kopač Trontelj so, ob spremljavi komornega orkestra celoten koncert odpeli
zares čutno. Mogoče tudi zato, ker se je ta glasba preprosto dotaknila naših
src. V zraku je bilo nekaj veličastnega. In ko je tisto soboto, 7. junija
zvečer, v tržiški farni cerkvi odzvenel zadnji AMEN, so se čustveno, nekateri s
solzami v očeh, odzvali tudi številni navdušeni poslušalci, ki so nas nagradili
z bučnim aplavzom.
Ob koncu je zborovodja Tomaž Meglič za 35-letno
udejstvovanje na glasbenem področju ljubiteljske kulture prejel Častno
Gallusovo značko JSKD. Pevci pa smo se mu zahvalili za trud in neizmerno
energijo, ki jo vlaga v naš sestav, za vse izzive, pred katere nas s svojim
občutkom za to zvrst umetnosti postavlja ter za vse neštete ure, ki nam jih
nameni, da izvajamo koncerte, kot je bil ta, za perfekcionizem, ki nas drži na
visokem nivoju glasbenega ustvarjanja, za vso skrb, ki jo kot predsednik društva
namenja našemu zboru in nenazadnje za širino, zaradi katere smo se preizkusili
tudi na odrskih deskah.
VTISI PO KONCERTU: Hvaležna sem, da sem
del sestava Ignacij Hladnik. Za občutke, ki smo jih doživljali na koncertu, se
je bilo vredno potruditi. (NAna) Imela
sem občutek, da dihamo kot eden. S srčnostjo smo nadoknadili maloštevilčno
zasedbo. (Andreja) Ne spomnim se česa
podobnega, najbrž smo peli z Božjo pomočjo. (Nuša)
Večer je bil res poseben in nam bo navdih za naslednje nastope. (Simona) Priznanje izrekam za vse, kar
ste pokazali na koncertu. Sopranom, ki ste zdržali vse višine, altom še posebej
za takte 24, 25 in 26 (Ave verum), tenorjem za kontrast v pravih trenutkih in
basom za vse kaplje znoja ob gradnji glasbenega temelja celotnega koncerta. (Tomaž) Dotaknili ste se srca in segli
do neba. (poslušalka)
(A.M.)
Ni komentarjev:
Objavite komentar