KONCERTNA MAŠA »BOŽIČ« v izvedbi MePZ Ignacij Hladnik

Sveta maša tistega sobotnega decembrskega večera v tržiški farni cerkvi Marijinega oznanjenja je bila malce drugačna kot po navadi. Zaradi božičnega časa že tako lepa in skrivnostna, pa takrat še bogatejša. Pevci MePZ Ignacij Hladnik, pod vodstvom Tomaža Megliča in ob orgelski spremljavi Janeza Štera, smo tradicionalni božični koncert izvedli kot koncertno mašo. Na koncu se je zbor s kratkim koncertom božičnih pesmi predstavil še pred glavnim oltarjem in polepšal praznično vzdušje številnemu občinstvu.

*********

Pesem Sveta noč, ki še danes velja za najbolj priljubljeno božično pesem, letos slavi 200-letnico. Njeno besedilo je prevedeno v več kot 300 jezikov, v svetovnem merilu pa velja za najbolj izvajano pesem vseh časov.

Na slovenskih tleh so jo v 70. letih 19. stoletja v nemščini prvič izvedli šolarji v našem Tržiču. Takratni tržiški kaplan Jakob Aljaž, ki je kar 9 let tukaj opravljal kaplansko službo in katerega doprsni kip je bil blagoslovljen februarja 2018 in nam je lahko v velik ponos, je pozneje pesem prevedel, tako da je v slovenskem jeziku prvič odzvanjala v tržiški farni cerkvi za božič, daljnega leta 1871.

Obstaja pa še ena zanimiva zgodba o tem, kako je naš zbor prišel do Aljaževega slovenskega besedila pesmi Sveta noč. 

Pred 35 leti je naš Tomaž, kot takratni mladi organist tega zbora, slučajno šel mimo cerkve, kjer je takratni mežnar kuril stare note. Ker včasih ni bilo fotokopirnih strojev, so se večinoma note prepisovale na roke in se je tega materiala nabralo veliko. Ko pa je z modernizacijo prišlo tudi fotokopiranje, je mežnar menil, da ti rokopisi, ki jih je bilo težko brati, niso več potrebni in je pač naredil prostor na koru, stare rokopise pa namenil požigu. Ker se je Tomažu  tega zdelo škoda, je rešil, kar se je pač rešiti še dalo. Ko je potem pregledoval, kaj je še ostalo uporabno, je med drugim odkril tudi rokopis prepisa Svete noči. Prepis je delo Nika Lobode, ki je bil organist v Tržiču pred 1. svetovno vojno. Prepis je narejen na Foersterjevo uglasbitev. In če vemo, da je tudi Jakob Aljaž dobil note od Foersterja ter, da takrat v Tržiču in verjetno tudi v Sloveniji druge Svete noči kot Aljaževe v slovenščini ni bilo, potem je jasno, da je prav ta tista Aljaževa. Iz tega lahko sklepamo, da je Loboda prepisal nekaj, kar je bilo v tržiškem notnem arhivu verjetno iz dveh razlogov: ker je bil prvotni rokopis že slab in iztrošen od uporabe in ker je hotel narediti novega, bolj čitljivega.

Če povzamem: tržiški kaplan Jakob Aljaž je prevedel Foersterjevo nemško besedilo pesmi in ga podpisal pod njegovo uglasbitev. Ker gre pri tržiškem najdenem rokopisu za prepis in ne za lastno delo oz. priredbo besedila menimo,  da je prav to prevedeno besedilo Jakoba Aljaža. Drugega oz. drugačnega zapisa v Tržiču ni bilo, najdeni rokopis pa dejansko izvira s tržiškega kora. Znano je tudi, da je v takratnem času vsak organist delal take prepise zase in da se zadeve niso prenašale okrog. Ostali prevodi pesmi Sveta noč so drugačni in imajo tudi podatek, kdo je prevajal. In Sveta noč z besedilom, kot ga poznamo danes, je zagledala luč sveta veliko kasneje.

Tako kot pred 147 leti, je tudi tega sobotnega večera v naši farni cerkvi zazvenela pesem, brez katere nikjer po svetu ni pravega božičnega vzdušja - Sveta noč, na besedilo Jakoba Aljaža.

Andreja Meglič

Iver Kleive- REQUIEM

MePZ Ignacij Hladnik se JE 2.12.2018 predstavil s čudovitim koncertom, pravzaprav z glasbeno mojstrovino. REQUIEM je delo vrhunskega norveškega skladatelja in organista Iverja Klajveja, napisano za zbor, soliste in orgle, ki ob poslušanju "vzame sapo". Dramatična glasba pooseblja skladateljevo pretresenost ob tragičnih dogodkih na Norveškem in po svetu, ki so v petletnem obdobju (1997-2002) nastajanja skladbe, zaznamovali skladatelja.

Requiem je posvečen njegovemu sinu Alexandru, žrtvam terorističnega napada 11. septembra v New Yorku in vsem vojakom, ki se iz vojne vrnejo v krsti.

Glasba se občuti kot potovanje v drami in kaosu. Hkrati pa je tako tiho lepa, tako polna žalosti, da gre naravnost v srce. Delo je bilo Sloveniji izvedeno drugič. Ponovitve koncerta pa sta bili 3.3.2018 V ljubljanski Stolnici, ter 10.3.2018 v cerkvi sv. Martina v Strašišču pri Kranju.

solisti: Ana Pavlov-Pervanje- mezzosopran (Tržič) oz. Mateja Praprotnik-sopran (Ljubljana in Kranj), Florjan Košir-tenor in Marko Meglič-bas, orgle: Primož Malavašič in dirigent Tomaž Meglič

 MePZ-IHT

ADIEMUS COLORES

ADIEMUS COLORES

Kulturno-umetniško društvo Ignacij Hladnik je v dveh večerih meseca junija na odru Kulturnega centra Tržič občinstvu predstavilo glasbeno-plesni spektakel južnoameriških ritmov glasbe z naslovom Adiemus Colores, skladatelja Karla Jenkinsa. S prvo izvedbo v Sloveniji smo pod taktirko dirigenta Tomaža Megliča glasbeni del spektakla izvedli v zasedbi vokalne skupine Carniolica s solistko Anjo Bohinec in orkestrom. Z Jenkinsonovo glasbeno mojstrovino, za katero je navdih poiskal v Južni Ameriki, smo številne poslušalce, ki so nas nagradili z bučnim aplavzom, navdušili z odlično vokalno izvedbo 12 skladb in vsaki kot poslastico dodali plesno točko v izvedbi enkratnih plesalk KUD Leyli, pod umetniškim vodstvom Iris Šober. Tako smo poslušalcem nanizali paleto 12 barv glasbenega razpoloženja, v katerih je bilo ob spremljavi orkestra lahko prepoznati žive latino ritme argentinskega tanga, brazilske sambe in španskega bolera.

zapisala: AM